Skip to content Skip to sidebar Skip to footer
Close

Kako sploh kaj vemo?

1.   UVOD V TEMO

Ta lekcija se ukvarja z vprašanjem znanja. Kaj je znanje ter kako in kdaj lahko rečemo, da nekaj vemo? Poleg opredelitve pojma znanja (tako v smislu deklarativnega kot proceduralnega znanja) lekcija obravnava več sorodnih tem. Prva je, kateri so najpogostejši viri znanja in na kakšen način se izkažejo za verodostojne. Drugič, ali imamo posebno odgovornost, da pridobivamo znanje ali si vsaj prizadevamo, da bi ga dosegli, v nasprotju s tem, da zgolj prevzamemo katero koli prepričanje, na katerega naletimo ali nas doleti? Tretja tema so intelektualne vrline, torej lastnosti, kot so intelektualni pogum, radovednost, intelektualna poštenost, odprtost, vztrajnost, intelektualna ponižnost itd. Četrtič, lekcija vključuje tudi razpravo o umetni inteligenci in postavlja vprašanje, kakšne spremembe prinašajo sistemi, ki temeljijo na umetni inteligenci, v naša razmišljanja o znanju.

Vir: © Pirillo & Fitz

2.   PREGLED LEKCIJE

Učne aktivnosti, vključene v to lekcijo, so namenjene obravnavi nekaterih osnovnih vprašanj, na katera skuša odgovoriti epistemologija kot filozofska disciplina, ki se ukvarja predvsem z znanjem. Izhodiščno vprašanje “Kako vemo stvari?” je po eni strani zelo preprosto, ko pa učenci začnejo o njem razmišljati, razkrije več zanimivih vprašanj in problemov. Lekcija se začne z opredelitvijo znanja in razlikovanjem med različnimi vrstami znanja (npr. med deklarativnim in proceduralnim znanjem). Nato učence spodbudi k razmisleku o različnih virih znanja in poskuša odgovoriti na vprašanje, ali jim lahko zaupamo in kdaj. Eno od obravnavanih vprašanj je tudi »etika prepričanj«, ki zadeva našo odgovornost za oblikovanje in ohranjanje prepričanj na ustrezen način. To je povezano tudi s temo intelektualnih vrlin in njihovo vlogo. Nazadnje so obravnavana vprašanja, povezana s spletnim okoljem in pojavom umetne inteligence.

Ker je delavnica sestavljena iz več aktivnosti, je za izvedbo vseh potrebnih več pripomočkov in orodij. Če imate težave pri zagotavljanju vse potrebne opreme, lahko preprosto improvizirate (npr. namesto pametnega telefona uporabite prenosni računalnik itd.).

Potrebni pripomočki: več listov belega papirja (A4 ali A3), pisala, pametni telefoni, enciklopedija, drugi možni viri o izbranih temah (glej razdelek 3.2 spodaj).

Cilji delavnice:

  • učenci bolje razumejo koncept znanja in različne vrste znanja;
  • učenci se zavedajo pomena in pomembnosti znanja v sodobnem svetu;
  • učenci se naučijo prepoznati razliko med preprostim prepričanjem in znanjem;
  • učenci spoznajo razliko med različnimi viri znanja in avtoriteto teh virov, vključno z viri iz spletnega okolja;
  • učenci se zavedajo odgovornosti, ki jo imamo v zvezi z oblikovanjem svojih prepričanj;
  • učenci spoznajo več intelektualnih ali spoznavnih vrlin, vključno z njihovo vlogo in pomenom;
  • učenci dobijo vpogled v spremembe, ki jih umetna inteligenca prinaša na področju znanja in učenja.

3. LEKCIJA – AKTIVNOSTI DELAVNICE

Lekcija je sestavljena iz petih učnih aktivnosti, ki so med seboj povezane. Vsaka od njih je opisana v svojem podpoglavju.

3.1. Znanje

Znanje je običajno opredeljeno kot utemeljeno resnično prepričanje. Oseba nekaj ve, npr. da je na mizi pred njo steklenica vode, ko ima o tem prepričanje[1], njeno prepričanje je resnično in ima dobre razloge za sprejetje ali ohranjanje tega prepričanja, ki so podlaga zanj. Vsi trije elementi se zdijo nujni. (Npr. ne morem vedeti nečesa, o čemer nimam prepričanja, ne morem vedeti nečesa, kar ni resnično (lahko verjamem v to stvar, vendar temu ne pravimo znanje), in nečesa ne vem, če zgolj ugibam ali če se mi je po naključju zgodilo, da imam resnično prepričanje o nečem). Tovrstno znanje običajno označujemo kot deklarativno znanje ali “znanje – da” (npr. Sara ve, da je na mizi pred njo steklenica). Druga vrsta znanja je proceduralno znanje ali “znanje – kako”, npr. vedeti, kako voziti kolo ali zamenjati avtomobilsko pnevmatiko. Slednje se nanaša na znanje o tem, kako izvesti določeno spretnost ali nalogo, in za njegovo pridobitev je pogosto potrebna praksa.

Učno aktivnost začnite tako, da učence prosite, naj zapišejo pet stvari (primerov), ki jih poznajo. Nato nekatere učence prosite, naj svoje primere preberejo. Po tem začetnem koraku začnite z njimi razpravo o tem, kaj je skupno vsem tem primerom, kaj je znanje in kako ga lahko opredelimo. Za spodbuditev razprave lahko uporabite naslednja vprašanja.

Kdaj uporabljamo besede “znanje/vednost/…”. V televizijskih kvizih, kot je “Kdo želi postati milijonar?”, voditelj pogosto vpraša: “Mislite ali veste?” – Kako razumeti to vprašanje?

Cilj je seznaniti učence z osnovno opredelitvijo deklarativnega znanja in prepoznati razliko med deklarativnim in proceduralnim znanjem.

3.2. Viri znanja

Ta del dejavnosti začnite tako, da učence razporedite v več skupin s približno štirimi ali petimi člani v vsaki skupini. Nato jim razdelite pisne naloge, ki bodo enake za vse skupine. (Naloga je sestavljena iz več vprašanj, na katera morajo odgovoriti.) V spodnjem okvirčku so zgolj kot predlog zapisane naloge, ki jih lahko prilagodite glede na raven znanja učencev ali razreda, ki ga poučujete.

Izpolnite ali odgovorite na naslednje naloge/vprašanja.   1. V enem stavku z največ 50 besedami opredelite izraz “diskriminacija”.   2. Razložite, zakaj je izobraževanje pomembno?   3. Kolikšen odstotek svetovnega prebivalstva ima rdeče lase?

Nato vsaki skupini naročite, da lahko uporabi le en vir informacij:

  • Skupina A: samo pametni telefon in internet;
  • Skupina B: samo enciklopedija (zagotovite jim splošno enciklopedijo) ali učbeniki,
  • Skupina C: o odgovorih lahko razpravljajo le med seboj in predlagajo najboljše rešitve,
  • Skupina D: ustrezno vprašanje lahko zastavijo le klepetalnemu robotu (z uporabo npr. računalnika ali pametnega telefona in klepetalnega robota SimSimi, ki temelji na umetni inteligenci, na spletni strani https://simsimi.com/);
  • Skupina E: vsak član zapiše svoje odgovore, nato pa izberejo naključni list z odgovori, ki predstavlja skupino.

Za izvedbo naloge imajo 8 do 10 minut časa, nato pa predstavijo rezultate in vsi skupaj razpravljajo o podobnostih in razlikah med odgovori. Katera skupina je imela najlažjo nalogo? Na kakšen način? Ali so med tremi vprašanji/nalogami, ki so jih morali opraviti, kakšne pomembne razlike?

3.3. Etika prepričanja in odgovornosti

Učencem razdelite naslednja dva primera ali zgodbi.

Primer 1: David dovoli skupini prijateljev, da uporabljajo njegov avtomobil, čeprav je sprva resno dvomil, da je avtomobil sploh varen za uporabo (občasno je slišati glasno šklepetanje volana itd.). Vendar svoje dvome odpravi, saj meni, da mu je avto vedno dobro služil in da mora zaupati, da bo tudi tokrat zanesljivo opravil svojo nalogo. Njegovi prijatelji uspešno, varno in nepoškodovano prispejo na cilj.

Primer 2: Marija dovoli skupini svojih prijateljev, da uporabijo njegov avtomobil, čeprav sprva resno dvomi, da je avtomobil sploh varen za uporabo (občasno je slišati glasno šklepetanje volana itd.). Dvome odmisli, saj meni, da ji je avtomobil vedno dobro služil in da mora zaupati, da bo tudi tokrat deloval dobro. Njeni prijatelji se odpravijo na pot, vendar se na avtocesti pokvari vezna palica na sprednjem kolesu, zaradi česar se avtomobil poruši, vsi potniki pa so hudo poškodovani.

Nato jih prosite, naj odgovorijo na naslednja vprašanja. Ali je Marija kakor koli odgovorna za poškodbe potnikov v avtomobilu? Zakaj? Ali je za to na kakršen koli način kriv tudi David? Zakaj, če so potniki varno opravili pot? Kakšne so podobnosti in razlike med obema primeroma?

Nato preidite na bolj splošno razpravo. Ali smo kakor koli odgovorni za to, kar verjamemo ali nočemo verjeti? Na kakšen način? Ali se lahko spomnite podobnih primerov ali primerov iz resničnega sveta? Kako bi lahko razumeli takšno odgovornost in kakšno vlogo ima v naši družbi?

3.4. Intelektualne vrline

Najprej razporedite učence v pare. En član para ima nalogo, da pomisli na tri osebe, ki so po njegovem mnenju modre. Nato mora ta član para navesti nekaj lastnosti, zaradi katerih so te osebe modre. Drugi član para ima nalogo, da te lastnosti zapiše, vendar tako, da hkrati izzove predlagane lastnosti, npr. z vprašanjem »ali je lastnost X res nekaj, kar te dela modrega ali dobrega v odnosu do znanja?« Nato na papir zapiše le tiste odgovore (lastnosti modre osebe), ki jih oba člana para na koncu sprejmeta in se z njimi strinjata. 

Nato oba člana para zamenjata vlogi, tokrat se pogovarjata o navadah in značilnostih oseb, ki so v nasprotju s tem, da so modre (nevedne, neumne itd.), ter iščeta in razpravljata o značilnostih, ki jih delajo takšne.

Po 5 do 10 minutah za to dejavnost vsak par poroča o svojem izboru intelektualnih vrlin in slabosti, moderator pa jih zapiše na tablo. Za razpravo se začne vprašanje, kako so intelektualne vrline in povezane z moralnimi vrlinami. Ali obstajajo lastnosti, ki so hkrati intelektualne in moralne vrline, npr. imeti predsodke in delovati v skladu z njimi? Na kakšen način? Ali je lahko nekdo moralno dober, ne da bi bil intelektualno kreposten, ali obratno? …

3.5. Umetna inteligenca in znanje

  • Zadnja aktivnost v tej lekciji se nanaša na vidik umetne inteligence (UI) v povezavi z znanjem. Začnite jo tako, da učence ponovno razdelite v več skupin, od katerih ima vsaka 4 do 6 članov. Ena skupina bo igrala vlogo žirije in v tem času zapusti učilnico, dokler je ne pokličete nazaj. Vse druge skupine imajo nalogo napisati zelo kratek esej na določeno temo (npr. “Problem diskriminacije v Sloveniji”; temo lahko prilagodite svojim željam). Ena od skupin bo ta esej napisala sama, druge skupine pa naj uporabijo generatorje besedil z umetno inteligenco. Uporabijo lahko naslednje generatorje (vsaka skupina drugega):

(* Opomba v zvezi z jezikom: ker ti generatorji besedila umetne inteligence delujejo v angleškem jeziku, bo potreben prevod v druge jezike, če lekcija poteka v drugem jeziku. Učenci lahko uporabijo samodejni prevajalnik, vendar poskrbite, da prevod popravijo zaradi morebitnih napak.)

Po določenem času (5 do 10 minut) se žirija vrne v učilnico in vsaka skupina žiriji prebere prvih 75 ali 100 besed svojega eseja. Naloga žirije je ugotoviti, katera besedila so napisali ljudje in katera računalniški sistemi. Če potrebujejo več podatkov in časa za premislek, lahko skupine prosijo, naj dele esejev ponovijo. Na koncu mora žirija razglasiti rezultate, skupine pa nato razkrijejo, na kakšen način so napisale svoje eseje.

Po tem nadaljujte z zaključno razpravo z vsemi učenci. Na kakšen način lahko računalniško oblikovane eseje imenujemo znanje? Računalnik lahko v eni sami sekundi napiše tisoč ali milijon esejev – je bilo to mogoče pred računalniki in kaj to pomeni za družbo? Kaj če vam sistem umetne inteligence pošlje tisoč elektronskih sporočil na minuto? …

4. RAZPRAVA

Za razširitev tem, ki so bile obravnavane na delavnici, lahko uporabite udi naslednji vprašanji:

● Google Translate lahko prevede vaš jezik v 132 drugih jezikov. Ali Google translate zna prevajati? Zakaj da ali ne?

● V preteklosti ste si lahko vse, kar ste se naučili in si resnično želeli zapomniti, zapisali v žepno knjižico. V čem je sodobni pametni telefon boljši ali slabši od žepne knjižice?

5. DODATNI VIRI

SLO-PLATO_S-EU-O2-Kako-sploh-kaj-vemoDownload

Leave a comment

2021 – 1 – SK01 – KA220-SCH-000034395

This website reflects the views only of the PLATO’s EU project consortium, and the Commission cannot be held responsible for any use which may be made of the information contained therein.

Links
Get In Touch

Plato’s EU© All Rights Reserved.

Skip to content