1.    UVOD V TEMO

Tehnika, znanost in tehnologija so postali vsakdanji del našega življenja. A še vedno se ne zavedamo,  kako močno vplivajo na naša življenja in kako so jih spremenila. To je posledica dejstva, da tradicionalne izobraževalne strategije običajno vodijo k pridobivanju določenih digitalnih in tehničnih spretnosti v smislu pretežno računalniške miselnosti. Nimamo pa vpogleda v to, na kakšen način to delajo.

Cilj te lekcije je, da se osredotočimo na sistemski pogled, ki bo učencem pomagal razumeti, kako se tehnika in tehnologija vmešavata v naše vsakdanje življenje. Na tej podlagi lahko zgradimo zavesten in »bolj zdrav« odnos do tehnike in tehnologije. Filozofija tehnike kot vrste specifičnega filozofskega raziskovanja, katerega cilj je analizirati tehniko skozi mikro raven posameznika do makro ravni globalizirane skupnosti in okolja, pa tudi v zgodovinski in primerjalni perspektivi, bo v pomoč pri tem prizadevanju.

V prvem koraku se bomo osredotočili na analizo pojmov tehnika in tehnologija, nato pa bomo sledili razvoju človeštva v povezavi s tehnološkim napredkom, kar nam bo v pomoč pri problematiziranju naše vsakdanje uporabe tehnike in tehnologije. Osredotočili se bomo tudi na etična vprašanja, ki jih tehnika in tehnologija prinašata tako v kontekstu sedanjosti kot v perspektivi prihodnosti.

Učiteljeva naloga je, da moderira razpravo in daje povratne informacije. Predvideno trajanje delavnice je 120 minut.

2.    PREGLED LEKCIJE

Učne dejavnosti v tej učni uri so zasnovane tako, da zajemajo osnovna vprašanja iz filozofije tehnologije kot posebne filozofske poddiscipline, ki raziskuje tehniko in tehnologije kot take.

Vprašanje »Kako tehnologija vpliva na naše vsakdanje življenje«, ki ga napoveduje že naslov, naj bi učence vodilo k problematiziranju na videz očitnega. Učna ura se bo začela s pregledom različnih načinov »opredelitve« tega, kaj je tehnologija, in opozorila na odnos med človekom in tehnologijo.

S pomočjo spletnih virov bomo spoznali zgodovinsko perspektivo in se osredotočili na možnost videnja razvoja človeštva v kontekstu tehničnega ali tehnološkega napredka. Hkrati bomo pojasnili pojem singularnosti, se osredotočili na ključne tehnične dosežke iz preteklosti in poskušali celovito obdelati njihov transformativni vpliv na sodobno družbo. Na pridobljenem znanju bomo nato poskušali oblikovati temeljne etične vidike tehnologije z vidika priložnosti in tveganj, ki jih prinaša. Da bi nalogo bolje opravili, bomo poskušali preiti k analizi specifičnih »tveganih« tehnologij bližnje prihodnosti (nanotehnologije, kloniranje, gensko spremenjena hrana in živali, avtonomna vozila itd.).

Na koncu bomo zožili problem in razmisliti kako se tehnika in tehnologija konkretno vmešavata v naša življenja in kako njuno poznavanje in dostop do njiju postajata pogosto skriti predpogoj za uresničevanje naših pravic. Ker je delavnica sestavljena iz več dejavnosti, je treba uporabiti več materialov in orodij. Če imate težave z zagotavljanjem vseh potrebnih opreme, lahko preprosto improvizirate (npr. namesto pametnega telefona uporabite prenosni računalnik itd.).

Potrebni pripomočki: več listov belega papirja (A3 ali A4), pisala, pametni telefoni ali računalniki, viri o izbranih temah (glej točko 3.2 spodaj), podatkovni projektor in projekcijsko platno.

Cilji delavnice:

• Učenci bolje razumejo koncepte tehnologije;
• Učenci pridobijo zavest o ustreznosti, pomembnosti in tudi tveganjih, ki jih prinašajo tehnologije v sodobnem svetu;
• Učenci se zavedajo pomena tehnologije za družbo in za naše pravice;
• Učenci dobijo vpogled v družbene spremembe, ki jih povzročajo tehnologije;
• Učenci se zavedajo odgovornosti, ki jo imamo kot uporabniki tehnologij.

3.    LEKCIJA – AKTIVNOSTI DELAVNICE

Učna ura je sestavljena iz štirih učnih dejavnosti, ki so med seboj povezane. Vsaka od njih je opisana v ločenem podpoglavju.

3.1.      Tehnologije in razvoj človeštva

Tehnologijo si lahko predstavljamo kot dinamičen, odprt sistem izboljšanih in nenehno specializiranih človeških veščin, tehnologij, orodij, s katerimi se človek a) prilagaja svojim okolju in b) spreminja okolje v skladu s svojimi potrebami.

Prvotno se je starodavni grški izraz technikós nanašal na umetni, ročno izdelani izdelek. Narava tehnologije se je tekom človeške evolucije spreminjala in današnje tehnologije so veliko bolj izpopolnjene od časa antike.

Lekcijo opravite tako, da razdelite učence v  pet skupin. Vsaka skupina bo skušala določiti ključno tehnološko inovacijo v določeno zgodovinsko obdobje (prazgodovina, antika, srednji vek, renesansa in moderna,    industrijska revolucija) in najprej v skupini razpravljali o tem, kakšne spremembe je ta inovacija povzročila v družbi.

Ko bodo vse skupine predstavile svoje ugotovitve, učencem zastavite naslednja vprašanja:

• Ali lahko zasledimo nekaj podobnosti pri sledenju posledicam tehnoloških inovacij v zgodovini?
• Ali je tehnologija spremenila naše dojemanje ljudi in človekovega življenja?
• Katera tehnološka iznajdba iz preteklosti se vam zdi »škodljiva« z današnje perspektive in zakaj?
• Kateri tehnološki izum se vam zdi ključen za razvoj človeštva in zakaj?

3.2.      Tehnologija kot vir koristi in tudi tveganj?

Ta dejavnost se navezuje na prejšnjo in prestavi perspektivo na etično raven.

Učence razporedite v skupine in jih prosite, naj razmislijo in opredelijo eno tehnološko inovacijo, ki bi po njihovem mnenju temeljito spremenila sodobno družbo (Lahko jim pomagate in jim daste na izbiro eno od naslednjih možnosti: nanotehnologija, umetna inteligenca, kloniranje, gensko spremenjena hrana in živali, avtonomna vozila). V prvem koraku jih prosite, naj oblikujejo pet prednosti, ki jih je tehnologija prinesla človeštvu. Nato jih prosite, da na podoben način oblikujejo pet tveganj in izrecno navedejo, ali je po njihovem mnenju tehnologija etično sprejemljiva ali nesprejemljiva na podlagi primerjave njenih koristi in tveganj.

Ko vse skupine predstavijo svoja stališča, učencem postavite naslednje vprašanje:

• Ali imajo tehnologije kakšne meje, ki jih ne bi smeli prestopiti? Če je tako, katere so to in zakaj? Če ne, zakaj?

3.3.      Tehnološki količnik

Ta dejavnost se osredotoča na posamezne učence in je sestavljena iz izračuna individualnega »tehnološkega količnika« kot številčnega pokazatelja, koliko tehnologija ovira naše vsakodnevne dejavnosti. Tehnološki količnik izraža razmerje med skupnim številom dejavnosti temeljnega pomena, ki jih opravljamo čez dan, in številom dejavnosti, ki jih opravljamo z znatnim ali popolnim vključevanjem tehnologije. Vprašajte učence, naj vsak samostojno izračuna svoj tehnološki količnik.

Ko vsi predstavijo svoje količnike, učencem postavite naslednje vprašanje:

• Kakšen tehnološki količnik bi pričakovali, da bodo imeli vaši stari starši v istem starostnem obdobju, kot ste zdaj vi?
• Na kakšen način vam tehnologija pomaga in kaj konkretno vam omogoča?
• Na kakšen način vas tehnologija »ovira«, »onemogoča«, ali celo »otežuje« življenje?

3.4.      Poznavanje tehnologije in dostop do nje kot predpogoj za našo polno sodelovanja v družbi

Ko so učenci izračunali svoje tehnološke količnike, so ugotovili, kako pogosto uporabljajo tehnologijo na dnevni ravni. Pri tej dejavnosti se bomo osredotočili na razmislek o tem, kaj nam omogočata znanje o uporabi tehnologije in njena uporaba. Učence razdelite v tri skupine in jih prosite, naj ustvarijo miselni zemljevid, v katerem bodo navedli, kje vse uporabljajo tehnologijo. Prva skupina se bo osredotočila na izdelavo zemljevida življenja posameznikov. Druga skupina se bo osredotočila na delanje zemljevida šolskega življenja. Tretja skupina bo naredila zemljevid družbenega in državljanskega življenja.

Ko vsi predstavijo svoje miselne zemljevide, naj skupaj ustvarijo načrt za preživljanje dneva brez uporabe kakršne koli sodobne tehnologije. Odgovorite še na spodnja vprašanja:

• Ali obstajajo v naši družbi skupine ljudi, ki so prikrajšane zaradi nepoznavanja tehnologije ali pomanjkanja dostopa do nje? Če je tako, katere so te skupine?
• Ali lahko to štejemo za pravično ali pa, nasprotno, to le še povečuje njihovo prikrajšanost? Če menite, da je to pravično, zakaj? Če to pomnoži njihovo prikrajšanost, ali bi bilo mogoče na kakršen koli način rešiti situacijo?

4.    RAZPRAVA

Z naslednjimi vprašanji lahko razširite teme, ki ste jih obravnavali med delavnico:

• Ali smo lahko ljudje brez tehnologije ali je tehnologija del naše »narave«?
• Ali nam tehnologija lahko predstavlja grožnjo?
• Kaj je po vašem mnenju glavna prihajajoča tehnološka inovacija 21. stoletja? Zakaj?

5.    DODATNI VIRI

• https://www.britannica.com/technology/technology
• https://www.newscientist.com/subject/technology/
• https://plato.stanford.edu/entries/technology/
• https://www.artforum.sk/katalog/153525/temny-novovek
• https://static.artforum.sk/media/products-files/7a/b5/171879_27b62e5.pdf
• https://www.futurelearn.com/info/courses/philosophy-oftechnology/0/steps/26314
• https://stanfordrewired.com/post/what-technology-reveals
• https://monoskop.org/images/4/44/Heidegger_Martin_The_Question_Concerning_Technology_and_Other_Essays.pdf 
• https://www.peterjoosten.org/technology-ethics/
• https://www2.deloitte.com/us/en/insights/industry/technology/ethical-dilemmas-intechnology.html
• https://tech.co/vpn/main-ways-technology-impacts-daily-life

6.    PRILOGA

Zgodovina tehnologije je sestavljena iz niza pomembnih dejstev in dogodkov, ki so zbrani

na tehnološkem področju. Z drugimi besedami, gre za izbor kronoloških trenutkov in mejnikov, ki so bili pomembni v zgodovini človeštva.

Skozi zgodovino so najpomembnejši tehnološki dogodki vsake dobe naslednji:

Prazgodovinski paleolitik: Tokrat gre za prve dokaze, za katere je glavni tehnološki mejnik je bila zmožnost razvijanja določenih spretnosti na ravni glasbe in prazgodovinskih gravure.

Prazgodovinski neolitik: To je bil naslednji korak, ki je pomenil uporabo živine in kmetijstva. Preživitvena dejavnost je potekala na račun lova in nomadskega načina življenja.

Prazgodovinski-medenodobni-bronasto-železnodobni: Čeprav gre za tri različne dobe, je je tehnološki napredek povzet v izdelavi vojnega in lovskega orodja, ki je bilo narejeno iz bakra, brona ali železa.

Antika: razvoj pisave.

Srednji vek:  Pojavijo se prve univerze. Življenje začnejo zaznamovati velika mesta, ki pa so nastala že v antiki.

Moderna doba: V sodobni dobi se skoraj ves svet razširi na nove univerze: šele na začetku moderne dobe se pojavijo univerze. Napredek  v pomorski tehnologiji omogoči raziskovanje celotnega sveta. Na začetku tega obdobja je bil izumljen tiskarski stroj, ki je bil ključnega pomena za širjenje informacij in znanja.

Sedanja doba: Za to obdobje je značilen razvoj industrijske dobe  in tehnološke revolucije. Izum avtomobila, interneta ali robotike so dejavniki, ki jih na tehnološki ravni enačimo s to dobo.