UVOD V TEMO
Vprašanje “Ali je moja spletna identiteta resnična?” je lahko zapleteno. Ko poskušamo odgovoriti na to vprašanje, se nam v mislih običajno hitro pojavijo še druga, z njim povezana vprašanja: “Resnična glede na kaj?”; “Moja spletna identiteta?”, “Najprej moram vedeti, kdo sem zunaj spleta … kajne?” Zdi se, da ta dva sklopa vprašanj predpostavljata delitev lastne identitete na dve, tisto, ki je na spletu, in tisto, ki je zunaj njega. Toda ali je ta predpostavka smiselna?
V nekem smislu lahko identiteto razumemo kot enakost. Starodavno filozofsko vprašanje v zvezi z osebno identiteto je bilo običajno zastavljeno v smislu vztrajanja skozi čas: v kakšnem smislu smo danes ista oseba, kot smo bili včeraj (oziroma kakšni so pogoji, pod katerimi ostanemo iste osebe, kot smo danes, tudi v prihodnosti)? Če upoštevamo internet ali spletni prostor, se to vprašanje preoblikuje v naslednje: V kakšnem smislu smo na spletu enaki kot zunaj njega? Drug vidik osebne identitete je vidik, s katerimi lastnostmi ali značilnostmi se čutim posebej povezan, navezan ali njihov lastnik. Ali morajo biti te lastnosti enake na spletu in zunaj njega?
V okviru te delavnice bodo učenci imeli priložnost razmisliti o pojmih ne-spletne in spletne identitete ter izkusiti odziv na ustvarjanje “identitete”. Med delavnico morajo biti učenci sposobni dopustiti tudi možnost, da njihova identiteta (spletna in ne-spletna) ni nekaj, kar bi bilo postavljeno v kamen bodisi z zunanjimi dejstvi bodisi z njihovimi lastnimi odločitvami in odločitvami nekoga drugega, temveč je nekaj, kar razvijajo s kritičnim in ustvarjalnim razmišljanjem o sebi.
2. PREGLED LEKCIJE
Na delavnici se z izkustvenim učenjem, ki mu sledita razmislek in razprava, obravnava tema resničnosti spletne identitete. Osnovne metode, uporabljene na delavnici, so: ustvarjalno oblikovanje, tehnike asociativnega razmišljanja, (samo)refleksija in vodena razprava.
Eden od preprostih in neposrednih načinov obravnavanja lastne identitete je slika. Na delavnici bodo učenci iz različnih materialov izdelali lastne avtoportrete. Ustvarjeni kolaž bodo uporabili za izdelavo svojih osebnih izkaznic.
Splošni cilj delavnice je, da se učenci zavedajo in razmišljajo o tem, da obstajajo različni pogledi na lastno identiteto in da je običajno, da drug drugega vidijo drugače, kot vidijo sami sebe. Odkrili bodo, kako lahko ustvarjalno izrazijo svojo perspektivo in o njej globlje razmislijo. Učenci bodo spoznali, kako in zakaj jih lahko razlike med ljudmi obogatijo in izboljšajo njihovo življenje in svet okoli njih. Ta delavnica jim omogoča tudi razumevanje, na kakšen način vplivajo na druge in kako drugi vplivajo nanje. Drugi osrednji cilj je prepoznati, kaj čutijo ali kako se lahko izražajo v svetu, pri tem pa so spoštljivi in spoštujejo meje drugih. Učenci se bodo naučili kritično in ustvarjalno razmišljati o etičnih vprašanjih ali dilemah, do katerih lahko privede spletna in ne-spletna identiteta ter interakcija med njima. Učenci bodo razumeli, da sta spletna ali ne-spletna identiteta nekaj, kar razvijajo s kritičnim in ustvarjalnim razmišljanjem o sebi.
Delavnica traja od 45 do 90 minut glede na razpoložljivi čas. Delavnico je najbolje izvajati v živo, vendar jo je mogoče z manjšimi spremembami izvesti tudi prek spleta (v virtualni učilnici).
Potrebni pripomočki: listi belega papirja (A4), večji listi belega papirja (A3), nalepke, pisala, ostanki papirja (npr. revije, papir za zavijanje sladkarij itd.), lepilo in škarje.
Cilji delavnice:
- Učenec razume koncepte identitete, spletne identitete in digitalne identitete ter pomembne razlike med stvarnim in spletnim okoljem.
- Učenec se zaveda, da lahko obstajajo različni pogledi na lastno identiteto in različni izrazi identitete.
- Učenec zna kreativno razmišljati in se spoštljivo odzvati na različne perspektive.
- Učenec razume, kako izraziti svojo identiteto in pri tem spoštovati meje in identitete drugih.
- Učenec zna ustvarjalno izraziti svojo perspektivo in identiteto.
- Učenec razume, kako lahko vpliva na druge ter kako drugi in okolje vplivajo nanj.
3. LEKCIJA – AKTIVNOSTI DELAVNICE
- Delavnica se začne tako, da moderator zastavi ali prikaže (na tabli, plakatu ali zaslonu) vprašanje: “Kdo sem jaz?”
Vir: Pixabay
- Moderator nato učencem razdeli velike liste belega papirja in pisala. Učence povabi, da sami v tišini razmislijo o tem vprašanju in nato na papir napišejo tri do pet bistvenih stvari, ki odgovarjajo na vprašanje “Kdo sem?”. Pri tem si lahko pomagajo z odgovori na dodatna vprašanja: Kaj doživljam? Kaj me dela – mene? Katere so moje vrednote, vloge, odgovornosti, razlikovalne značilnosti itd. Moderator lahko tudi pojasni, da odgovor ni dokončen. To doživljajo zdaj, saj je njihova identiteta odprto vprašanje, ki se lahko razvija in spreminja. Ta korak naj ne bi trajal več kot pet minut.
- Moderator na tla ali na mizo postavi nekaj odpadnega papirja, starih revij, škarje in lepilo. Učence zdaj povabimo, da obrnejo velik bel papir, na katerega so zapisali 3 do 5 odgovorov, in iz razstavljenih materialov na levi strani papirja naredijo avtoportret. Navedemo jim, naj naredijo kolaž iz treh do petih kosov, ki jih lahko izberejo med razpoložljivimi materiali. (Koliko kosov lahko vzamejo, je odvisno od tega, koliko bistvenih stvari so o sebi napisali v drugem koraku). Pri iskanju in izbiri materialov naj učenci razmislijo o tem, kako bo vsak kos ali razporeditev kosov, ki jih bodo nalepili na papir, predstavljal del identitete, ki so jo prej izbrali in zapisali. Avtoportret lahko naredijo po lastni presoji. Ko končajo z izdelavo avtoportretov, naj na desno stran papirja zapišejo namišljena ali izmišljena imena in priimke. Celoten ta korak naj traja približno 10 minut.
- Zaželeno je, da učenci pred tem korakom ne vidijo kolažev svojih sošolcev. Moderator s pomočjo učencev pripravi nekaj miz, na katerih bodo razstavljeni vsi kolaži. Ob vsakem kolažu naj bo bel list papirja in pisalo. Na tem belem papirju so napisani nedokončani stavki, ki jih bodo učenci ob obisku in ogledu vsakega kolaža dopolnili in dokončali. Stavki so naslednji:
a. Spol te osebe je …
b. Ta oseba ima zagotovo … (npr. sorojenca, hišnega ljubljenčka, šotor, komplet bobnov …).
c. Ta oseba zagotovo nima …
d. Ta oseba je … (zapišite osebno lastnost).
e. Ta oseba je zelo dobra v …
f. Ta oseba večino svojega časa preživi …
g. Ob pogledu na to sliko se počutim … (zapišite čustvo, ki ga čutite ob pogledu na kolaž).
- Učenci naj si ogledajo vsak kolaž. Pri vsakem naj si vzamejo nekaj časa, da se ustavijo in razmislijo o tem, kaj vidijo in doživljajo. Nato zapišejo svoje odgovore, torej dokončajo stavke, ki jih vidijo zapisane na papirju. Ne berejo, kaj so drugi napisali pred njimi. V ta namen lahko uporabite nalepke, s katerimi prekrijete, kar so napisali prejšnji učenci, nato pa naslednja oseba napiše odgovor in ga spet prekrije z drugo nalepko. Nazadnje obiščejo svoj kolaž in si ogledajo odgovore, ki so jih napisali njihovi vrstniki. Ta del naj traja približno 15 do 20 minut, odvisno od števila učencev.
- Moderator povabi učence, da se usedejo – vsak s svojim kolažem. Povabi jih, da na hitro razmislijo o tem, kako drugi vidijo, razumejo in čutijo njihove avtoportrete. Vsak dokončan stavek lahko označijo z enim od naslednjih znakov. “+” pomeni, da je zapisano resnično, “-” pomeni, da zapisano ni resnično ali da zanje ni pomembno, “?” pa pomeni, da jih odgovor na neki način zanima in da bi zapisano lahko bilo del njihove identitete. Ta korak naj traja približno 5 minut.
- Moderator povabi učence, da se združijo v pare. V parih delijo svoje avtoportrete. Vsak učenec se predstavi s svojim avtoportretom. Drug za drugim delijo, kako so do zdaj doživljali aktivnosti in kakšne so njihove misli o tem, kako jih vidijo drugi. Pri tem so jim lahko v pomoč naslednja vprašanja. Ali so ugotovili nekaj, kar je o njih resnično, ali se s tem strinjajo? S čim se niso strinjali, kaj jim ni bilo všeč ali ni resnično? Ali so bili nad nečim presenečeni? Kakšna so njihova spoznanja? … itd.; Medtem ko en učenec pripoveduje, drugi samo posluša. Ne komentira. Ko prvi učenec konča s svojo predstavitvijo, spregovori drugi učenec in najprej nekaj zaželi prvemu učencu, tako da zaključi stavek “Želim si …”. Nato zamenjata vlogi in drugi učenec v paru je naslednji, ki predstavlja. Ta del traja približno 10 minut, 5 minut za vsakega učenca v paru.
- Na koncu moderator povabi učence, da se usedejo v krog in delijo svoje misli o tem, kaj so doživeli v posameznih korakih delavnice. Zlasti naj poskušajo pojasniti, na kakšen način se je spremenilo njihovo razumevanje identitete. Nato sledi razprava z uporabo spodbujevalnih vprašanj, ki so navedena v razdelku 4 spodaj. Ni nujno, da uporabite vsa vprašanja, glede na smer razprave lahko dodate dodatna vprašanja. Moderator lahko zaključi s splošno pripombo, na primer: “Vaši avtoportreti predstavljajo dele vaše identitete, ki so v tem trenutku resnični za vas. Vsaj verjamete, da je tako. Enako je lahko tudi s spletno identiteto. Vendar morate imeti vedno v mislih, da na to, kako vas vidijo drugi, nimate vedno vpliva, zlasti ko ste na spletu.” Nato vsem učencem naročite, naj delijo svoje misli tako, da dokončajo enega od stavkov: “Zdaj razumem….” ali “Zdaj vem….” ali “S seboj vzamem …” Ta del naj bi trajal približno 15 do 30 minut.
4. RAZPRAVA
To so možna nadaljnja vprašanja za razpravo, ki jih lahko uporabite za poglobitev in razširitev tem, obravnavanih med delavnico:
- Kaj je identiteta in na kakšen način je pomembna v našem življenju? Ali je lahko nekdo brez identitete? Kaj je kriza identitete? Kaj je fluidna identiteta? Kaj se zgodi, če ne morete dokazati svoje identitete?
- Kako lahko različni pogledi, ki ste jih opazili na delavnici, prispevajo k vaši identiteti ali vam pomagajo? Zakaj lahko različne perspektive pomagajo drugim ali zakaj ne?
- Ali lahko postanete nekdo drug, kadar koli se odločite? Ali veste, kdo bi radi postali?
- Kako lahko prepoznamo problematično (nevarno, lažno, sumljivo itd.) (spletno) identiteto ali osebo? Ali obstajajo nekatere posebne lastnosti ali značilnosti, ki so vedno slabe? Zakaj? Bi taki problematični (spletni) osebi sledili, jo všečkali, pomagali pri popularizaciji itd. – zakaj da in zakaj ne?
- Ali poznate razliko med spletno identiteto in digitalno identiteto? Na kakšen način je slednja koristna?
- Če si na primer dve osebi delita en račun na Instagramu ali Facebooku, ali je njuna identiteta enaka?
- Ali obstaja omejitev glede tega, kaj lahko delite na spletu (o sebi)? Kdo ali kaj odloča o tem, kaj se objavi na spletu in kaj ne?
- Ali lahko zaupamo umetni inteligenci, da bo potrdila našo identiteto, ali ne? Kako umetna inteligenca ve, da nismo roboti, ko označimo polje: “Nisem robot.” na določenem spletnem mestu? Kako bi na spletu vedeli, da nekdo na drugi strani klepeta ni robot?
- Kako lahko dokažete svojo identiteto (na spletu, zunaj njega), torej da ste vi resnično vi?
- Ali poznate posledice spletnih goljufij, povezanih z identiteto?
- Ali so vaši spletni prijatelji enaki tistim, ki jih imate v resničnem življenju? Zakaj da, zakaj ne?
- Če imate na spletu drugačen račun ali ime profila kot v resničnem življenju (brez slike obraza), kako vas prijatelji prepoznajo (če jim tega ne poveste)?
- Ali je osebi lažje ali težje povedati kaj slabega, če ne ve, kdo ste?
5. DODATNI VIRI
- Anti-Fraud Izobrazba: https://www.cifas.org.uk/insight/public-affairs-policy/anti-fraud-lesson-plans
- Poglavje “Online and Offline Relationships” iz knjige How the World Changed Social Media. Dostopno na: https://www.jstor.org/stable/j.ctt1g69z35.14
- Common Sense Education: https://www.commonsense.org/education
- Primer za boljše upravljanje podatkov o otrocih: Manifest https://www.unicef.org/globalinsight/media/1771/file/UNICEF%20Global%20Insight%20Data%20Governance%20Summary.pdf